| © 2010 K2M d.o.o. Vse pravice pridržane. |
07/30 66 830 |
DOLENJSKE TOPLICE |
||
TURISTIČNE TOČKE |
||
BAZA 20 (nadaljevanje) |
||
![]() |
||
| 17. aprila 1943 se je vodstvo vrnilo na Rog. Novo bivališče so poimenovali BAZA 20. V njej so živeli in delovali člani Izvršnega odbora Osvobodilone fronte, Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, komisija za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, člani Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ). Za njegovo vaernost in oskrbo so skrbeli borci zaščitnega bataljona in drugo tehnično osebje. Zgradili so 26 barak, v katerih so prebivali vse do decembra 1944, ko so se preselili v Črnomelj. Vloga in pomen BAZE 20 sta danes predstavljena s stalno razstavo v baraki št. 16 na Bazi 20. Po vrnitvi vodstva iz Dolomitov so bile na Rogu zgrajene še nekatere druge partizanske baze. tik pod Kraguljim vrhom je bila Baza 21, v kateri je do kapitulacije Itlaije deloval Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. V bližini Cinka sta bili zgrajeni BAZA 15 in BAZA 15a z višjo partijsko in višjo skojevsko šolo. Pri vasi Rampoha je delovala BAZA 80, v Srednji vasi pa BAZA 80a. Namenjeni sta bili za delovnje institucij, ki so jih ustanovili na zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944. Takrat so z delovnajem začeli znanstveni inštitut, denarni zavod, verska komisija, komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih sodelavcev, komisija za upravo razlaščene imovine, komisija za zaščito gozdov ter odseki za izgradnjo ljudske oblasti, notranje zadeve, prosveto, gospodarstvo, finance, obnovo, zdravstvo, socialno skrbstvo, prehrano, gozdarstvo, promet in sodstvo. Na širšem območju Kočevskega Roga je bilo zgrajenih 24 bolnic, ki seveda niso delovale vse hkrati, nekatere pa le kratek čas. Imele so skupno upravo, ki je bila najprej v Jelendolu, od novembra 1943 pa v Komarni vasi. Začetki Slovenske centralne vojne partizanske bolnice (SCVPB) pa segajo v junij 1942, ko je v gozdarski koči na Daleč hribu začela z delom prva bolnica. V roški ofenzivi je bila požgana, zato pa so že v septembru 1942 začeli graditi popolnoma nov tip bolnice. Na varni in skriti lokaciji, navadno v globoki vrtači, so gradili konspirativne bolnice. Prve barake za ranjence so bile nizke , s skupnimi ležišči, poznejše pa so bile svetle , z velikimi okni, lončenimi pečmi in vso drugo potrebno opremo. Kasneje so dogradili še barko za osebje, operacijsko barako, kuhinjo s skladiščem za hrano in skrit bunker za primer nevarnosti. Že v začetku maja 1942 so na Rogu, kasneje pa tudi v okolici, začele delovati prve partizanske delavnice. Pomenile so velik premik v kvaliteti oskrbe paartizanskih enot, saj so prej le-te morale poskrbeti povsem same za orožje, obleko,obutev in vso drugo potrebno opremo. Prve delavnice so začele delti na Podstenicah. Najprej puškarska, nato pa krojaška, mizarska in čevljarska. Med roško ofenzivo so bile požgane, stroji pa uničeni. Po kapitulaciji Italije so partizani za delavnice izkoristili mline in žage v Starih žagah ter zidanice v Novi Gori. Delovati so začele avtomehanična, usnjarska, čevljarska, zlasti pa radijska in puškarska, ki sta zasloveli z izdelavo radijske postaje "Hajka" in "partopa". Drugi večj icenter so bile delavnice v Beli krajini, in sicer: šiviljske, pletilske, vrvarska, sušilnica sadja, milarna in celo livarna. V njih so izdelovali in pospravljali pravzaprav vse, kar je potrebovala vojska, marsikaj pa je bilo namenjeno tuid oskrbi civilnega prebivalstva. Vsa pestrost partizanske dejavnosti na Kočevskem Rogu je prikazana na stalni razstavi v baraki št. 22 na BAZI 20. Od vse množice partizanskih objektov in naselij na Rogu so danes ohranjene le še BAZA 20 ter bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik, ki so proglašene za kulturni spomenik. |
||
